Nov spominek

Malo smo se že namučili z idejami, sedaj pa nas je čakal nov izziv: ali ponuditi že obstoječe spominke ali iskati nekaj novega? Na šolski spletni strani in na oglasni deski smo objavili razpis za »Naj spominek domačega kraja« in povabili k sodelovanju učence in učenke naše šole pa tudi njihove starše. Ostale krajane smo poprosili za ideje in nasvete v anketi.

Lotili smo se dela. Upoštevali smo vse nasvete, namige anketiranih in sogovornikov. Ideje so zajemale šivanje vrečk iz platna in s poslikavo občinskega grba, kar je sedaj, ko ukinjajo plastične nakupovalne vrečke, precej aktualno. Razmišljali smo tudi o izdelavi klopotca, ki je nekako tudi simbol Slovenskih goric in našega kraja, saj ga turistično društvo vsako leto postavlja. Seveda pa smo omejeni s sredstvi in časom, zato smo se odločili za preprost spominek, ki bo simboliziral našo osrednjo ponudbo, to so dobrote iz vinogradov in sadovnjakov. Pütnarja že imamo, dopolnili bi ga z odprto püto, v kateri bi ponujali suho sadje, ki je bilo značilno za naše kmetije, izdelavo pa bi prepustili kar njegovemu oblikovalcu, gospodu Frančeku Ruhitlu s Kmetije pri Fridi. Ker pa bi radi nekaj ponudili tudi sami, smo oblikovali spominek (kar z nevihto možganov smo ga ustvarjali), ki bo uporaben, lep in bo tudi iz naravnih materialov. Oblikovali smo posodico (ki spominja na ničke), v katero bomo dali krhlje suhega sadja, vse skupaj pa ponudili v lični škatlici iz valovite lepenke. Spominek lahko tudi dopolnjujemo. Ker znamo plesti košare, lahko suho sadje ponudimo tudi v majhnih košarah, pletenih iz ličja ali panovca. Prav tako bi lahko naredili posodico iz lesenih letvic.

Ceno bomo oblikovali žepom obiskovalcev primerno – torej ne bo previsoka. Mora pa biti dovolj, da pokrijemo vsaj stroške materiala.